Ko si si iz zrkel izpraskala lastno podobo, si obstala na skrajnem robu zavedanja. Navkljub globoki praznini v sebi si se trudila videti svet, simetrije barv, kristalna sosledja, raztrganine resničnosti in zrcaljenje pomanjšav na pragu večnosti.
Med gostimi vejami platan si se zazrla v sonce. Poslušala si tiho žuborenje rojstev in vztrajno brbotanje ob poti življenja. Podala si se navkreber vse do vrhov odetih v stopničaste zavese in pozabljeno molitev.
Mnogo bolje, Lea. :)
Zdaj jo rabiš pustit in še enkrat prespat. Potem pa dalje, na naslednjo! :)
lp S.
Poslano:
14. 04. 2012 ob 22:23
Spremenjeno:
14. 04. 2012 ob 22:47
Hvala, Tea,
ja, seveda jo pustim še malo počivati:)
Lp, Lea
Poslano:
28. 05. 2012 ob 21:59
Spremenjeno:
28. 05. 2012 ob 22:51
Iz zrkel si izpraskala lastno podobo in obstala na robu zavedanja. Globoko v praznini si videla svet. Raztrganine resničnosti zrcalila v svetišče zmešnjav.
Med vejami platan si se zazrla v sonce. Prisluhnila žuborenju rojstev in brbotanju sosledij. Podala si se do vrhov skritih za stopničaste zavese. Slutnje odlagala v senco pozabljenih molitev.
Nov poskus, pesem se je sicer prelevila v neko drugo boljšo, a ta ostaja moj dolg (morda rata:) če ji je namenjeno bo:)
Lp, Lea
Poslano:
01. 06. 2012 ob 20:44
Spremenjeno:
01. 06. 2012 ob 20:54
Zanimivo, danes povsem drugače razpoloženi, se mi je zapisalo:
Pod strgano nalepko
Iz zrkel sem izpraskala lastno podobo. Zledenila obraz. Prodana na sejmu vsakdana z molkom zabrisala razpoke sumičenj. Si v robove všila svaljke hrepenenja. Črepinje resničnosti sestavila v pomanjšavo svetišča. Slutnje nevede odložila v sesedle sence. Pozabljala na molitev.
Med vejami hrasta sem uzrla sonce.
Povzpela sem se do vrhov, skritih za stopničasto zaveso.
Ne samo, da sem uprabila nove besede, zašla sem v prvo osebo in vedno bolj me mikajo verzi:)
Verjetno bo ta zapis ostal tu v dobri družbi še katerega:)
Ja, saj bi lahko vedela, da "vležana" pesem postane nekaj povsem drugega, kljub isti vsebini. Tudi v prozi se mi dogaja, da pišem po več inačic za isto vsebino.
No, bom videla, v bistvu se je splačalo poigrat. Nič več kot to:)
Lp, Lea
Pod strgano nalepko
Prodana na sejmu vsakdana sem iz zrkel izpraskala lastno podobo. Zledenila obraz. Pozabila na molitev. Z molkom zabrisala razpoke sumičenj.
V robove sem všila svaljke hrepenenja. Črepinje sestavila v simbol resničnosti. Svetišče. Slutnje nevede odložila v sesedle sence.
Med vejami hrasta sem uzrla sonce.
Povzpela sem se do vrhov, skritih za stopničasto zaveso.
Puščam, da počaka na nov pogled:)
Lepo se je bilo poigrati :) morda nastane cikel o eni vsebini :))
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!