oblik sam. zaokružen
sopstvom. iako tražim
još.
tražim da me izvuku
iz ove tame,
dubine koju sam
sam iskopao. ispod svog dna:
korala, ježeva, grebena,
vodenih sena. telo sam
svojih neizvesnosti. iz pećina
načuljene uši,
razrogačene oči, u lovu
mojih neopreznosti,
toplih molskih pokreta.
moguće, svetlost ću prelomiti.
Poslano:
03. 04. 2012 ob 19:38
Spremenjeno:
04. 04. 2012 ob 15:30
Jagoda, pozdravljena.
Pesem, ki jo imam pred sabo, sem prebrala večkrat (in jo zagotovo še bom). Izčiščena metaforika, zanimivo stopnjevanje, predvsem pa zmožnost opisati nekaj preprostega s preprostimi besedami, ki vendarle dajo težo - vse to odlikuje pesem. Mojo pozornost pa je pritegnila še ena star (zato sem tudi rekla, da bom pesem še prebrala): vsakič, ko berem, si namreč lahko predstavljam povsem drugačno situacijo, v kateri vlogo bisera prevzamejo neke stvari, vlogo morskih ježkov, globine, teme in še česa, pa druge. To je verjetno največa odlika pesmi.
Lp,
Lucija
Poslano:
03. 04. 2012 ob 21:18
Spremenjeno:
04. 04. 2012 ob 15:30
Hvala, Lucija, na komentaru koji mi izuzetno prija.
Jedna prijateljica, pesnikinja, mi je rekla da ovde vidi pesmu u pesmi, što i nije daleko od istine. Pesmu sam "razvila" od prva tri stiha koja su prvobitno živela kao minijatura. Nisam njom bila sasvim zadovoljna - kao da je tražila da se razvije, razmahne, raskrili...kako god, i eto! Inače, pesme pišem u jednom dahu. Retko im se i nerado "vraćam", sem neznatnih korekcija. Ovoga puta sam joj se vratila i...ne kajem se. Zadovoljna sam, posebno time što je privukla pažnju i zaslužila Vaš sjajan komentar, ali i pozornost ostalih čitalaca.
Lep pozdrav,
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!