
oblik sam. zaokružen
sopstvom. iako tražim
još.
tražim da me izvuku
iz ove tame,
dubine koju sam
sam iskopao. ispod svog dna:
korala, ježeva, grebena,
vodenih sena. telo sam
svojih neizvesnosti. iz pećina
načuljene uši,
razrogačene oči, u lovu
mojih neopreznosti,
toplih molskih pokreta.
moguće, svetlost ću prelomiti.
Jagoda, pozdravljena.
Pesem, ki jo imam pred sabo, sem prebrala večkrat (in jo zagotovo še bom). Izčiščena metaforika, zanimivo stopnjevanje, predvsem pa zmožnost opisati nekaj preprostega s preprostimi besedami, ki vendarle dajo težo - vse to odlikuje pesem. Mojo pozornost pa je pritegnila še ena star (zato sem tudi rekla, da bom pesem še prebrala): vsakič, ko berem, si namreč lahko predstavljam povsem drugačno situacijo, v kateri vlogo bisera prevzamejo neke stvari, vlogo morskih ježkov, globine, teme in še česa, pa druge. To je verjetno največa odlika pesmi.
Lp,
Lucija
Hvala, Lucija, na komentaru koji mi izuzetno prija.
Jedna prijateljica, pesnikinja, mi je rekla da ovde vidi pesmu u pesmi, što i nije daleko od istine. Pesmu sam "razvila" od prva tri stiha koja su prvobitno živela kao minijatura. Nisam njom bila sasvim zadovoljna - kao da je tražila da se razvije, razmahne, raskrili...kako god, i eto! Inače, pesme pišem u jednom dahu. Retko im se i nerado "vraćam", sem neznatnih korekcija. Ovoga puta sam joj se vratila i...ne kajem se. Zadovoljna sam, posebno time što je privukla pažnju i zaslužila Vaš sjajan komentar, ali i pozornost ostalih čitalaca.
Lep pozdrav,
Jagoda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!