Ambiciozno postavljena v vrsto (s številko 1), pesem vstopa v Maistrove misli, da bi mojstrila pesničine?

Koncept, ali zgolj nemo nabiranje vtisov popotnice (skozi poezijo), ki si je vzela čas in poseda na robu, v pozi misleca, ko ulica do nerazpoznavnosti vseh podob, hiti mimo….

Iz vtisov s poti (po domovini ali prestolnici) zlaga v mozaik prispodobe za potovanja (naprej skozi poezijo). Za tiho kontemlacijo ali kritično odzivnost na okolje?

Zdi se, da bolj kot kritiko izven, pelje pesem v vprašujoče lebdenje navznoter, ki ga izdajajo oklepaji v pesmi in bi to morebiti celo bolj (po/do)kazali, ko bi izginili. 

Ne morem si pomagati, pogrešam Tebe, Ana:)

Lp, Lea

P.S.: Ni mišljeno kot kritika te pesmi, le ljubše so mi bile prejšnje (samo moj pogled;))

Peter, hvala za poglobljen komentar. Ja, tisti oklepaj se rodi po nekakšnem motrenju - in je pravzaprav spoznanje, ki je pomembnejše od dotikov od zunaj. Vse se skuha navznoter, morda zato ta oklepaj?

Lea, brez skrbi, prihajajo tudi take vtiske, z Mano na čelu ;-))

Lp, Ana

Draga Ana,

vsak dan se vozim s kolesom mimo Maistrovega kipa pred Želeniško in porodi se mi ista misel kot tebi. Bi mu bila umestitev všeč? Še bolj pa če bi mu bila všeč drobcenost konja, na katerem sedi. Tvoji pesniški utrinki so zelo dobro umeščeni, z oklepaji ali brez njih. Čestitke.

lovrenka  

Super, Lovrenka, očitno smo tako dobre poslušalke, da nam  spregovori celo mož iz kamna ;-))

Hvala in lp, ANa

Hoj, hoj!

Utrinke sem začela brati pri trojki, in moram reči, da me dvojka ni prepričala. Lea je kar lepo napisala. Ni te.

Zakaj poskušaš skriti svoja čustva ? Ali res rečeš kipu, kam so te pa umestili? Ali mu rečeš, ja, kam so te pa postavili? Tej pesmi manjka iskrenost.

Se opravičujem za svojo, je precej direktna, ampak dobro namerna.

Lp,

Zalka

Sem šla danes še ekrat brat, če mi ne včerajšnja pozna ura morda zavedla.

Meni se zdi, da je tale podoba odlična:

"Pokončno sedi kolesarka,/ki prehiteva bronastega jezdeca po desni"

Ta delček je res super. En tak trenutek sedanjika in obeležja zgodovine. Ironija … Konj predstavlja nekaj čisto drugega, zdaj je pa vkleščen v bron in stoji na mestu, ena brezvezna kolearka pa brez pomisleka prehiti po desni ( kar je prekršek v prometu, ali ne ). Poveš torej marsikaj, predvsem pa o jebivetrovski umestitvi kipa, jebivetrovskemu odnosu prebivalke itd ...  Jaz bi razmišljala, kako vse podobe izrisati skozi kolesarko. npr. Nima bronastega vihravega repa, na katerem bi sedeli golobi.

Zdi se mi, da je pomemben moment, da ujameš prebivalko mesta, utrip mesta in kip, ki ga obiskovalec Ljubljane prej opazi, kot Ljubljanćan.

Če želiš opisati prazen občutek obiskovalke, ti lahko rečem, da so avtobusni peroni ob določenih urah izzivalno prazni, čeprav je mesto povsem zabasano.

Zalka, super odziva, še sploh se mi zdita fina, ker prikazujeta, kako po včekratnem branju lahko najdemo v pesmih reči, ki jih prej nismo videli ali pa nas pomakne v drug zorni kot ... Tudi sama raje preberem pesem večkrat, preden se odločim, kako sva se ujeli;-)

Ko se bo kolesarka ustavila in ko bo jezdec mignil, vsaj s konico ogolobljenega repa, bom pa res sedla k pesmi in jo razvihrala in prezračila ;-)

Lp, Ana

Ana, me veseli ... Ne vem, včeraj in danes sem prav navalila ... Nisem vedno tako navdahnjena. Upam, da bo odprlo kakšno novo nit. Ta v komentarju je prav sipatična in za odvijat.

Lp,

Z.