Sobota je, lepa, sončna, krasna, sicer tudi hladna.
Zima je še in od tod hlad..
Videti je še vedno zaplate snega, kjer ga ni dosegla toplota.
Dnevi radosti so to in tudi vznesenosti, saj naj bi bil to  tudi dan ljubezni.
Črnih vran in krokarjev ni nikjer videti, pa tudi ne slišati njihovega krakanja.
Prihajajo same šokantne novice:
na samem pragu pomladi je prijatelj v Celju omahnil v smrt,
v Ljubljani pa drug prijatelj čaka, da se mu to zgodi te dni.
Kot da vsega še ni dovolj, pričakujem, da bo še kaj...
Kljub temu sem pomirjen, kot bi bil pomirjen s tem, da so tudi meni šteti dnevi
in bi mi padlo težko breme z ramen.
Vse deluje, kot tisti mir pred viharjem...

ius