hiša
zaprl sem
polkne njenega pogleda
ulica ob njej se je usula
ujeta v jesenski dež
zaprl sem
vrata njenih ust
že davno je povedala svoje
zdaj škripa brez besed
zavita v belo pajčevino
najina hiša išče dom
Kako je fajn napisat, malo je veliko oz. veliko več, četudi obrabljeno, še vedno velja. In to je tisto, kar da veličino napisanemu.
lp, ajda
Zdravoi Ajda, ja, je neke vrste izziv če hočeš stokrat povedano izrazit malo drugače, včasih uspe, včasih pa tudi ne. Hoja po robovih me je vedno veselila, kljub neizbežnim padcem in modricam. Hvala za komentar.
Lp, brezno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 27. 03. 2012 ob 08:53
- Prebrano 951 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 655.82