
Veliko svobod vsak človek pozna
zanje bori se, kar srce mu le da.
Svoboda jezika, denarja, življenja,
svoboda prehrane, kulture, mišljenja.
O vseh teh svobodah veliko vemo,
se veliko prepiramo kako strastne da so.
Ena pa vendar, ki je najbolj poznana
žal vse prevečkrat je nespoštovana.
Zaradi svobode ljubezni, Ljubezen sama
nad ljudmi lahko bila bi razočarana.
Kaj vse dandanes Ljubezen imenujemo
in mar nam ni da s tem jo ponižujemo!
Tudi jaz o svobodi sem veliko govoril,
pametoval ter srčno se zanjo že boril
in o Ljubezni mislil sem, da vem vse
a nedavno, glej, sem srečal tebe!
Čisto nove odprla si mi dimenzije,
v glavi moji burja zdaj pošteno brije.
Krivico vidim, ki Ljubezni sem jo delal
in hvaležen sem ti da sem zdaj spregledal!
Enkrat, ko imel bom moč zares ogromno,
da ljudem povedal bom lahko pogumno,
kako Ljubezen ni le ena, kako sto ima poti
pomagala mi boš tudi ti: Ambasadorka Ljubezni.
Ne glede na vse, sem tole pesem ocenil z "dobra".
Bi se mi zagotovo zdela imenitna, če bi se (na primer) pesem na točki, kjer spregovori o iskreni in pravi ljubezni, otresla vsiljene rime ter štirivrstičja in se kot slap zlila v prosti verz...
O, hvala za komentar.
No ja ni skrito da vse tole nastaja po kakšnih 20 letih pesniške tišine in je prežeto z nekimi čisto novimi življenskimi dogodki.
Tehnično pa vsekakor po nekaj poizkusih zdaj lovim primeren trenutek med čisto na hitro in iz srca ven vrženo - torej kaotično in za druge nerazumljivo izpovedjo, ter med plastično, kičasto in zakonom ritma podrjeno umetelnostjo, ki bi nastala ob predolgom in prevečkratnem prepariranju.
Zadovoljen pa pač nikoli ne bom, s tem sem se že sprijaznil.
Pa vse dobro še naprej!
LP Andrej
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Andrej46
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!