Ko zobljeva davne spomine
s prhle veje razuzdanih sanj
se zavlečeš v škrbine
zmuzljivega časa
s svojo teorijo o minljivosti…
A pozabi.
Minljivost ne obstaja.
Res se vse spreminja in beži,
a zapis vsegá nekje ostaja...
Konec se mi zdi imeniten...
... "zmuzljivi čas" pa me prevečkrat v mnogih pesmih kar naprej ponavljajoč se nikoli več ne prepriča.
Saj je res vprašanje, zakaj eno in isto stvar povedati vedno drugače, še bolj nerazumljivo pa je, zakaj eno in isto stvar povedati vedno enako...?
Pozdravljen Peter, tale zmuzljivi čas mi je pač padel noter,nisem razmišljala, kako bi ga drugače ubesedila.... na hitro se ne spomnim nič kaj pametnega, če imaš kak predlog bom pa vesela:))
Ko bom imela malo več časa se bom pa posvetila popravku, se strinjam.... lp, Sabina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!