vsi smo tu
roke nogé
ustnice sneg
in smeh
in sneženi možje v pajacih
in škratje v snežinkah
in alpe in alpe
se kotalijo po nebu
in sonce in sonce
prižiga vrhove v nasmeh
zrak poležava na licih beline
in midva
in midva.
Poslano:
31. 03. 2012 ob 05:26
Spremenjeno:
01. 04. 2012 ob 10:19
Pravzaprav ni veliko komentirati. So pesmi, ki prepričajo. Mogoče bi jo (jaz) skušal potegniti malo stran od nevarnega roba stereotipja tako, da bi "naju" prestavil malo bolj v začetek pesmi in zarobil meni zelo lepo metaforo, kako se Alpe kotalijo po nebu, nekam bolj proti koncu, če ne na sam konec pesmi.
In iskal bi še eno, prav tako izvirno metaforo za pomen besede "brezčasje", ki ravno tako vleče proti prej omenjenemu robu.
Tako bi jaz razvija pesem naprej. Morebiti pa bo pesnik to (po)misel raje vtkal v svojo naslednjo pesem, ker ta vseeno "deluje".
Poslano:
31. 03. 2012 ob 07:04
Spremenjeno:
31. 03. 2012 ob 10:16
Zdravo, pesem je zletela na monitor. Čakal sem jo pa kar nekaj časa in medtem prekopal precej šrota. Brezčasje štrli ven, sem pohitel. Ja distanca:;)
morda
zrak poležava na licih beline
morda pa še iščem naprej. Glede strukture sem bolj za to, da pustim kakor je.
Vsekakor upoštevanja vredni nasveti, hvala Perorez.
Tokrat samo: "Moje čestitke!"
Klepetulja je ostala brez besed;))))
Lp, Lea
Poslano:
31. 03. 2012 ob 11:18
Spremenjeno:
31. 03. 2012 ob 14:49
Hvala Lea, tvoja podpora mi veliko pomeni :)
kako se kaj uredništvu zdi popravek
zrak poležava na licih beline
meni se zdi boljše, ni sicer še to to vendar bi kar popravil :)
lp, Matjaž
urejeno, meni se zdi naravnejše in manj "umetelno" (tega, namreč -umetelnosti - pa tvoja pesem ne rabi)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!