Ja je sinoć nisam prepoznati mog'o;
Bejah posve zbunjen, ravan kakvom malcu,
Jer su njene reči sudile mi strogo
Kao sudsko veće ljutom kriminalcu.
Dok mi iznad glave pauk plete mrežu
Želeći da njome idilu ukrade,
U grudima mojim oštri noži režu
I seckaju srce na sitne komade.
Ne!, to nije ona, to su snovi ludi,
Jer to nije svojstvo njene duše blažne.
Zar bi ona mogla da u srcu budi
Ljutog crva sumnje zbog ljubavi lažne.
MAKI, prav paše ena rimanke vsake toliko. Kljub nekaterim klišejskim besednim zvezam učinkovita pesem o razočaranju v ljubezni, samo kot dokaz, da tudi to ( tu pa tam kakšno "sesekljano srce" :))) v rahlih dozicah seveda, ni čisto neučinkovito!
Lp, lidija
seseckano srce ja ...
Mi je pa všeč, da se rodi izpod prstov moškega, da nismo samo ženske tiste, ki sestavljamo sececkano ali pa ranjeno.
lp, ajda
Poslano:
17. 05. 2012 ob 07:51
Spremenjeno:
29. 11. 2020 ob 18:13
Hvala dekleta.
Lidija, tebi je zelo dobro znano, da je "dobro rimanko" skoraj nemogoče skovati brez kakšnega (večjega ali manjšega) klišeja. Avtorji, ki pišejo samo prosti, nerimovani slog, nimajo teh težav... No, seveda, če so res tapravi... Klišejev namreč, mrgoli vse povsod...
Lp, Maki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MAKI
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!