Poglej, kaj mi je padlo v dlan.
Kot ptiček iz gnezda.
Kot sanja iz oči.
Poglej, kako je krhko in nežno.
Kot, da bi ljubilo pomlad.
Kot, da bi jezdilo v koraku sonca.
A ti...kaj spuščaš dolge sence vek
v prestrašene poglede dneva?
Nastavi svojo dlan,
da prelijem vanjo
nežno šumenje upanja!
juhu ;)
bogatimo ga, ja, nikar ga ne karikirajmo!
samo moje mnenje ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!