Morje.
Zrem čez krov ladje.
Gledam.
Vse se zdi neskončno,
kot da nikjer ni koščka kopnega,
kamor bi stopila človeška noga.
In premišljujem.
Zagledam galebe, ki v jati lovijo ribe
in zopet se hitro odpravimo naprej.
Več tisoč milj je do črte,
ki je vidna na obzorju.
Pa vendar se vprašanje pojavi,
če se res do tja priti da.
Morda pa je tam novo obzorje.
Morje je veliko, neskončno, modre barve...
Tako modre, kot nekoč oči moje ljubezni.
Ampak vse se enkrat konča
in ko niti sam ne veš,
spoznaš, da v morju si doma.
Pozdravljena Ursus in dobrodošla.
Lepo, da si se nam pridružila. Za začetek par nasvetov, če dovoliš. Če pišeš pesem v prozi, potem rime motijo. Torej, odloči se. Če bo pesem ostala v proznem zapisu, ukini rime, če pa boš rimala, jo postavi v verze.
LP,lidija
Hm ja... Bi prosila morda za kakšen primer če lahko, ker nevem kako se piše v prozi oz,kaj je verz.....in hvala za nasvet.
urednica
Poslano:
20. 03. 2012 ob 21:32
Spremenjeno:
20. 03. 2012 ob 21:40
Pozdravljena, Ursus in dobrodošla na pesem.si.
Ena od možnosti, kako bi bila videti tvoja pesem, ki bi bila razporejena v verze, je taka:
Morje.
Zrem čez krov ladje.
Gledam.
Vse se zdi neskončno,
kot da nikjer ni koščka kopnega,
kamor bi stopila človeška noga.
In premišljujem.
Zagledam galebe, ki v jati lovijo ribe
in zopet se hitro odpravimo naprej.
Več tisoč milj je do črte,
ki je vidna na obzorju.
Pa vendar se vprašanje pojavi,
če se res do tja priti da.
Morda pa je tam novo obzorje.
Morje je veliko, neskončno, modre barve...
Tako modre, kot nekoč oči moje ljubezni.
Ampak vse se enkrat konča
in ko niti sam ne veš,
spoznaš, da v morju si doma.
Primere pesmi v prozi lahko najdeš tudi na našem portalu. Spomnila sem se ene, ki jo je napisala Patra: Skrivnost megalita.
Upam, da je bilo tole kaj v pomoč. Vabim te k branju različnih pesmi, tu na portalu jih najdeš veliko.
Veliko navdiha,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ursus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!