Ker ti blazinice razstrupljajo noč. Ko si spremeniš vodo v vodovje. In si nag. In moker. In moder. In pač si. Ko se bakreno zapestiš okoli telesa, da bi ob njem lahko pozelenel. Si namilil dušo z navdihom, ki je in ga ni. Ko si tam, čisto ob, in veš, da sem, in bi lahko postal runa, zvita na dvoje, in kaplja tega dežja, ki pada spet in spet na trepetuljaste liste japonske višnje, tu, čisto tu, skozi okno. In je tam. Kot si ti. Tam. V vseh štirih letnih časih te gledam skozi luknjice. Se priložim obte kot nepotrebna navodila. In sem. Ker hočem biti. In če želiš, če tako želiš, sem glineni vrč, v katerem oživiš. in sem vtisnjena v molekule tvojega, najinega raja. In sem pitka in te zdravim. In sem samolepljiva, če hočeš. Zakodirana, da ne sevam. Atlantidska in srebrna in še kakšna, če si želiš. Lahko ti kot tarot napovedujem usodo, te položim v obliki križa ali ključa ali še česa na k. Lahko se ritmično pozibavam, se te nenehno dotikam. Lahko sem tvoj slehernik. Ali tvoj nihče. Lahko sem Thotova knjiga z zemljevidom in kazalko v sredini. Lahko sem Kerrockova piramida. In lahko sem formular. Lahko sem. Lahko sem neizogibni konec. Ali vnetljiva notranja napetost. Nekaj tonska kocka. Lahko sem kupola s sredinsko odprtino. Lahko sem rimska ruševina. Zigurat. Teotihuacan. Tenochtitlan. Lahko sem kašmir, ki se ti vpleta v lase. Lahko sem tvoje korensko jedro, vsa in vsepovsod. Samoglasnik, na katerega lahko pozabiš. Ali sanskrtski dih, ki se anatomsko izdihuje vsakokrat , ko zamižiš. Lahko se ti skozi okno spustim svetlobno prehranjena in te polnim v krhkem zaporedju, noč in dan. Lahko sem jelovina in lipov les, usnjeni pas in surova svila, laneno platno ali seštevek vsot. Ker tako hočem. Ker se ti zazdim. Zate lahko štorkljam preko zaledenelega jezera, če hočeš. Lahko se pustim zasuti 1400 m severno od polarnega medveda. Lahko sem zrno, avantgardni most, preko katerega vstopaš v tisti svoj nekam. In ... Če te nekega dne brez tabujev pobožam tam, kjer se izhodiščiš, nepredvidljivo in nežno, me samo stisni v objem. Naj bom tvoja algebra v tistem smelem nedogledu. Za zdaj. In za vekomaj. Amen;)

patra