Pestovanja
Tako enakomerno in priglušeno,
kakor se drevesa
ob mraku z nebom pregrnejo,
me votli tvoja senca.
Kadar čez večere pogoltno izmakneš
plamene sajaste govorice
in zjutraj še porcelanaste glasove,
začutim raskav hlad.
Vsakič nekoliko bližje.
Vem, med prsti te pestujem,
vse od prvih kapelj zaznav naprej.
Kajti si
le za kamen
oddaljena tišina.
Vsi jo pestujemo in se ji dobrikamo, da bi nas obšla, hkrati pa vemo, da nam je vsem le za kamen oddaljena tišina, kajne Albin? Lepo si to upesnil.
Pozdrav
A
In najtemnejša tišina se skriva za kamnom...
Veseli me, da ti je bila pesem všeč.
Lp, albin
Tišina je samo le tišina, skriva se lahko tudi za najmanjšim kamnom, kamenčki, ostaja tišina.
Pesem je pobegnila mojim očem in k sreči me je danes našla. Nikoli ni prepozno:).
lp, ajda
Tudi vame je sedla. Lepo!
mcv
Poslano:
03. 04. 2012 ob 16:08
Spremenjeno:
03. 04. 2012 ob 16:10
hvala Ajda in modricvet, resnično sem vesel, da je vama bila všeč.
In Ajda, popolnoma se strinjam, zares ni nikoli prepozno :)
lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 20. 03. 2012 ob 10:33
- Prebrano 1041 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 428.54
- Število ocen: 10