Cigansko srce

Kdor v prsih srce cigansko pestuje,

ta v globine tolmuna čutenja zapluje,

v globeli moči se v bolečino razlije

in v neveri izdaje v samoto se skrije.

Ne trudi na odru se mačje globine,

saj okoli posode so alkemije Merlina,

koder poslednja kvarterna pesem ne mine,

ker spleta v kito se venca spomina.

Kako upat bi smel in upati htel,

da zveličanja blagoslov bi žel,

kako uglasim naj note življenja,

da ob prestolu duša izpoje svoja hotenja ?

Desetletja mož iskal Narcisa je odraz,

a ogledalo to skaljen stasa je prikaz,

iskal v poteh si duše zrcalni je obraz,

le pogled teman  v družbi Mefista je mraz.

Tam gospod pocukran in meden

razmetano dušo v prsih nosi.

Silva Šturm