ČAS JE

Čas je, da si odpustim, 
spet zajamem svežo sapo, 
preko rame vržem paro 
in odvržem staro šaro. 
Pač se naredi tako, 
da na kamnu seme vzkljije, 
upajoč da sad rodi, 
korenine v zemljo skrije. 
Kakor puha pest v vetru, 
kdo bi mogel ga spet zbrati, 
sem ostal kot mnogokrat, 
pred zaklenjenimi vrati. 
Bom odložil zimski plašč, 
z njim skrbi po žepih v omaro, 
kot že tolikokrat prej, 
novo bo postalo staro. 

Perc

Komentiranje je zaprto!

Perc
Napisal/a: Perc

Pesmi

  • 19. 03. 2012 ob 11:37
  • Prebrano 680 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 364.6
  • Število ocen: 10

Zastavica