med ostrolistnimi travami

so vzcvetele sončnice

na korenu tvojega jezika

ki si si ga izruval

še preden si si odrezal uho

po cipresi

se je opolnoči pocedila lepka mesečina

oprijemala se je vej kot merjaščevo seme

v gosti krošnji starega grma

so darwinovi ščinkavci nazdravili

tvojemu rojstvu s penečo mesečino

nad otočje pa je legla senca

pod katero je tiho izparelo morje

na meji razuma

se je žgoča sol

oblikovala v ostrorobe kristale

zabrisana podoba ženske

v preperelem čolnu

je z dvema potezama čopiča

klicala tvoje ime

nora je

je zanjo rekla brezzoba zeliščarka

ki že poldrugo stoletje

žveči listje pelina

v muzejskem skladišču

brezno