Zadnjič sem šla pa v klet,

mislim, da po en zaboj premoga,

pa nekaj krcne,

mater sem se prestrašila,

ena stara raca je v kotu čepela,

bila je že vsa plešasta  po glavi,

no, je tam čepela in gagala:

ga, ga, ga, ga,

potem sem pa iz police vzela lesen štil od grabelj,

pa sem jo pahnila po glavi,

pa rekla:

beži stran, beži stran,

pa se je začela tako odurno dret:

e-hehe, e-hehe, e-hehe,

no potem pa smo jo imeli zvečer za večerjo,

mati so še bob zakuhali,

papricirali,

dodali ščep soli,

lojze slak je zaigral na harmoniko,

jooooj,

pa lojze slak je mrtev,

u pizdo materino,

kok sm blesava,

mrtev je,

smrk,

je prišel kuntner z valjarjem,

pa vprašal,

če ga lahko povozi,

ja, hm,

cel lampar krvi je izbruhal,

potem pa umrl,

smo ga pokopali,

se do solz nasmejali,

o fak,

ne morem več pisat,

k mi bo un šef od tega portala,

skenslov pesem,

pi pi pi pi,

kresalovki pa rit smrdi,

senica ji je natvezil,

kaj je resnica,

katra pa ga je poscala,

kot kakšna pocen prasica.

Neža Matjaževič