Pišem jo zate...
kot že mnoge poprej.
Saj že itak vrabci čivkajo
da že dolgo ne zmorem brez tebe.
In dnevi in noči so opusteli studenci.
Sedaj pa klišeji.
A ne v mojih očeh.
Le ti si zmogla
gledati v razbrazdan obraz
le ti si zmogla poljubljati usta
na licu ki odvrača pogled
le ti si zmogla reči ljubim te.
In jutranji glasovi
naznanjali so novi dan.
Ljubil te bom
ko bodo tvoja usta
že dolgo nabirala pajčevino
mojega imena.
Dotiki toplih dlani
ne bodo pomislili
da bi greli mojih.
Zopet sam.
Le včerajšnji spomin.
Ali pač
še zmoreš ljubiti
namrgoden obraz čemerneža.
Ki pa mu le nikoli
beseda ljubezen
kljub vsemu
ni prečkala ustnic vnemar.
Tudi v mojih očeh ne ... (klišeji, mislim). Lepa.
Le nekaj me bega:
Dotiki toplih dlani
ne bodo pomislili
da bi greli mojih.
Lep pozdrav,
Jaka Racman.
No, pa v zadnji kitici, se mi zdi preveč gosto ...
Ki mu nikoli bi mi čisto zadoščalo
Sem povprečnež in tu ni kaj!
A kljub temu...
Lp, Igor
Tega pa nisem zapisal. Samo svoje mnenje glede morebitnega izboljšanja razumljivosti sem podal ... Ga je čisto neobvezno upoštevati, iz svojih izkušenj pa vem, kako kakšne stvari nisem videl po sto branjih, kdo drug pa jo je lahko nemudoma opazil ...
Da bi (se) greli od mojih
Da bi greli moj(e)...
Da bi jih greli moji ...
...
Lepa se mi zdi.
Jaka Racman.
Poslano:
16. 03. 2012 ob 16:12
Spremenjeno:
16. 03. 2012 ob 16:19
Vem Jaka Racman
A kakršnakoli, da je je za njo in pri tej pesmi me samo to zanima.
Sem kar sem!
S spoštovanjem Igor
Je pesem zgodba, koliko zgodb pa ima koliko klišejev, Igor?
Je življenje en sam kliše, po katerih potih hodimo in nas iz tega izvlečejo občutki ljubljenosti, ljubezni?
Pesem je lepa. In zame. Hvala ti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 16. 03. 2012 ob 15:39
- Prebrano 626 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 336.2
- Število ocen: 8