Prisluhni
Hudo mi je
tako prekleto nemočen
izpit od osamljenosti
zapuščen med golimi stenami.
Le noč se spomni name
ker trmasto vztraja
da jo spremljam v jutro.
Ponoči vse tako oživi
sence rišejo mračna lica
kot da bi slišal njihov posmeh.
Ko pa se noč poslovi
se dan sploh ne zmeni zame
vseeno mu je za prikazni noči.
In niti spomni se ne
da bi ušesu priklical zvonec
vse tako vztrajno molči.
Težko je ko veš
da nihče ne bo poklical
kaj šele potrkal na vrata.
In ura si podaja uro
vsak dan je že kot videno.
Nato zatekam se k molitvi
mogoče pa se On odloči
in prikliče te nazaj.
ON ve.
Preizkuša na vse načine, druga stran speljuje v drugo smer, kot črni angeli
snubijo v svoja lovišča, kakor beli angel kaže svojo smer in on jo vodi.
Večno lovišče ne glede na razdalje in na svetlost.
Lp,Igor
hope
Ti si za vice, ac...
Lp, hope
... kozje mleko pijem, zato tak smešek :D ... drugo je v spomladanski idili :))
lp
ac
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 16. 03. 2012 ob 11:47
- Prebrano 702 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 430.33
- Število ocen: 10