Rad bi hodil po dežju
dežnika ne bi vzel s seboj
obrnil bi pogled v nebo
da izmije zabuhle oči
in ne bi pokazal mar
za premočeno obleko
prav nič in še več kot to
postaval bi ob cesti
brcnil kakšen kamenček
smejal bi se mimovozečim
in njihovim prstom ki vrtajo v glavo
pomahal bi pogledom z okenskih polic
ustavil bi se pri vsaki luži
da obvezno stopim vanjo
še malce bi zacepetal
da kaplje poškropijo
kar še ni zmočeno
in mogoče
prav mogoče
bi še kakšno zapel na dežju.
Kadar dež skopari sonce zmaguje,
kadar mrak kaže s prstom na dežno noč
je v dvoje pod dežnikom najlepše,
pesem sama zase poje.
zdaj bomo pa vsi začeli s figurami aco, kot na kakšnem blogu....
Lp, hope
:) ... včasih je bolj zgovorna, kot beseda... foto haiku :)
lp
ac
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!