Ko čas tišči v prsih
l l .
Ob petnajst čez polnoč kličem srečo po imenu
in s sten snamem slike strahu,
da jih z mize posrka noč,
ki nabira prejo za jutranjo meglico.
Preleti me ptica,
ko na pol prelomi dan in že hrani mladiče.
Poslušam, kako čas in ptica enakomerno dihata
in v kuhinji zobljeta črke, stresene po prtu.
Zrak me preneha stiskati v čakanje
in spanec mi spusti roko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: menišček
- 15. 03. 2012 ob 23:27
- Prebrano 877 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 331.2
- Število ocen: 7
