Kdaj prebrodiš tisto reko
v katero se zliva sivina
da izperejo vode včerajšnji dan
in praznino današnjega dne
da zmorejo jutrišnji koraki
stopiti onstran bolečine
da pogled zmogel bi
uzreti barvo ki ga nudi nebo
da se oko več ne plazi po tleh
ker ne zmore videti predse
ne v barvi ki ga sonce ponuja danes
niti s strahom ždeti v prazni sobi
in moliti da noč ne pride.
Igor, kako odženeš noč?
Lp, hope Irena
Z bdenjem in sanjam z odprtimi očmi!
smrdi po kozji scalnici...., mislim kot bi koza na pleh scala, hahahaahh
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!