noč se je spremenila v limuzino

in gole vestalke so na rob jutra

načipkale ličinkast tepih zvezd.

zelenilo je zadrhtelo kot sladostrastje

in polži so v  žametnem grozdju rose

brezskrbno dočakali nov sončev vrisk.

zeleni jurij je prodal kačjo kožo

in brutusu tiho obril helebardo:

v pompeje je šinila slina kolin!

v katedrali so plaho ovulirale ribe

in samovšečni nadlegovalec besed

je z nohti iztrgal iz zajca črno srce.

v mišnici je molil brazgotinec

in s trpkim pomladnim želejem

poliral odrešeniku hrbtenjačo:

podmornice so se spremenile v pirhe

in maziljenec je prhutal med skalovljem,

dokler ga ni usekala lastna neizbežnost.

iz rumenjakov je domovina spletla potico

in položila na tnalo svojo socialno sekiro:

sneguljčici so škrati naskrivaj odklopili plin.

vse nesrečne babe so postale poetese

in tik pred pričakovanim klimakterijem

zakinkale v ušesih zanemarjenih barab.

pod črnimi talarji so čivkali željni štrclji,

tam so bila sočna liturgična pričakovanja

in upogljivi dečki se jim niso več izogibali.

majhni pederastični slončki

so doživeli svoj pohod čez alpe

in hanibal si je kupil televizijo.

madonna je pogledala v kavno usedlino

in prepričljivo oznanila (urbis et orbis):

vse pesnike je treba takoj javno usmrtiti.

Dani Bedrač