
Rosa iz trav
se prijemlje
na noge,
podplati
trenirajo neprepustnost
zunanjih vplivov
roka,
dotakni se tal,
da dosežeš zemljo,
še vedno je polna krvi.
V očeh ti vidim solzo,
ko dotikaš se zemlje
kaj vse moraš pretrpeti
ko se spomneš na gorje.
Tomi,
zemlja, zemlja,
spomini in danes,
beg ki nikomur ni usojen,
solza ki se noče več pokazat,
ki peče navznot.
Hvala ti.
Lepi dan ti želim Tomi,
hope![]()
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!