Veter še dremlje,
komaj diha,
veje utripajo,
rumeni listi
dežujejo po drevoredu.
Meglene krpe
se obešajo na križe.
Ob rjavem kupu
umrlega cvetja
in objokanih
ostankov sveč
zagnano brska kos.
Metulji sedajo
na varljive barve
umetnih rož.
Med nebogljenimi sencami
se leno sprehaja čas
in mi dovoli,
da počivam.