NITI NI SHODIL ŠE MALI MOŽIC,
ŽE GA VSE POLNO BILO JE POVSOD,
KOMAJ POSTAVIL SE JE NA NOGE,
NA VSAKO OVIRO SE KOJ SKOBACAL.

"SAM BOM!" JE REKEL, ODRINIL ROKO,
KI JO JE OČKA PONUDIL V POMOČ,
PLEZA PLEZALČEK, DA OČKA JE STRAH,
TA SE NAVIHAN ISKRIVO SMEJI.

SPLEZAL BI SINKO VSE TJA DO NEBA
IN MI PRINESEL V ŽEPU OBLAK,
PLEZA PLEZALČEK, DA OČKA JE STRAH,
TA SE NAVIHAN INSKRIVO SMEJI.

ČESTO MI TIHO PRIPLEZA V NAROČJE,
STISNE KOT MUCEK SE V SLADKI OBJEM:
OJ TI TRENUTKI NEBEŠKE BLIŽINE,
KJER ŠE BESEDE ODIDEJO PROČ.

Lojze Smole