v razrimankah je poanta

v obliki pretrgane vodne kapljice

spolzi verz

po hrbtišču besedovanja

  v sebi se skriva

v svojem breztežnem jedrcu

tudi pretrganem

in se noro dere navzven

beseda ti skače v spolirane misli

potrebuješ jo za kamuflažo

ali za pobeg

ignoranca je med nama

  prepovedana beseda

beseda  posiljuje kapljico

ki bi znala povedati vse

ker vstrunjena rjove preko nje

ne poslušaj

samo vlažnost začuti

  rime skačejo v absurd

 paradoks pozoba vodilno misel

 onomatopoetski kriki

zabrisujejo resnico

in še akrostih vidiš

  zato ker ne razumeš

ker veš da ti ni treba razumeti

 pa vseeno ostajam tvoja

saj samo to hočeš

ne?

Lidija Brezavšček - kočijaž