Vračaš se,

da ponoviš občutek,

da ga spiješ kot srčni utrip,

kot pitko vino,

zadnji požirek, izžet iz sočne celote,

široke pokrajine spanca,

skrivnost lepote, zazrte vase,

osebni odtis, že srečan v ponavljanju stopinj.

Veš.

Že zdavnaj je bilo vse v tebi.

Slika bodoče smrti.

Skulptura večne sence.

Mistični krog samote.

Neko popoldne ali večer ali noč ali jutro.

Neka vsakdanjost,

izsek bistva.

Del poti,

ki si jo, tlečo v skrivnostni površini,

prehodil z drugimi.

/ V spomin Nenotu /

ob potoku - Majda Kočar