Da le grem in da pridem
Skozi trnje
se prebijam počasi,
ob sebi sekam
iglaste veje,
ki bodejo vame,
kot bi hotele
se naseliti v meni.
Prehajam mimo,
mimo znanih tujcev,
ki se nikoli ne pozdravimo,
mimo tistih,
ki včasih izdavijo zdravo.
Noge me bolijo od dolge poti,
čelo je razmočeno od muke,
roke nemirno podrhtavajo
skrivaj po obeh žepih..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 05. 03. 2012 ob 12:15
- Prebrano 629 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 395.7
- Število ocen: 9
