Med samorodnicami
Moje kosti so zidanice
med razvejanimi trtami.
V zaprtih steklenicah časa
zorijo kapljice stare krvi.
Z ditirambom v ustih
moj nori Eol zbuja bogove
vedno znova v iste orgije.
Moje kosti so čeri z modrimi vrvmi
po katerih plezajo neulovljivi demoni.
V stegnenici hranim mrtvi kas kopita
svojega kentavrskega prednika.
Podkev z roba medeničnih votlin
je moj najsrečnejši spomin.
Moje kosti so obzidje starega mesta
ki se že od nekdaj pogreza samo vase.
Vsakonočni drs med rebrnim črtovjem
tisočletnih arij
je vedno bolj podoben kriku,
kot pa glasbenemu okrasku.
Ne čudim se več Trepcihorinemu begu.
V luninem očesu sem le drobec gnojilne sadre.
Moje kosti so obsojene na zaraščanje
s kapljicami, ki pronicajo med okostenele brazde.
Tako je polna neke posebne energije, Samorodnica, da jo bom za zdaj pustila , da se razpršena uleže nekam med rebra...potem jo spet vdihnem, ko bo čas...
:) LP, Majda
Zadivljena sam lepotom i ritmom ove pesme. Slažem se sa ob potoku: poseduje neverovatnu energiju. Bravo!
lp
Jagoda
Krasno Senada! Iskrene čestitke.
lp, vida
Hvala, vsem skupaj. Kot vedno, vesela sem odziva. Hvala.
Lp, breza
Res je lepa!
Brez zamere, če omenim škratka:
kentaverskega -> kentavrskega
Ne čudim se več Trepcihorinemu begu
LP, mcv
Hvala, modricvet, veselim se vsake pomoči. Če bi šlo le za škratke, bi bila srečna 
, toda žal, za napake je krivo moje nezadostno poznavanje slovenske slovnice
, saj bo ... saj bo 
. Upam, da bodo urednice kmalu popravile, pri sebi sem že, hvala!
Lp, breza
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 01. 03. 2012 ob 18:19
- Prebrano 1382 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 748.38