Mavrica kot nasmeh

Če mavrico obrneš naokoli, se izide v pisan nasmeh,

zato otrokom šole prepovedujejo prekopicevati stališča, 

pomanjkanje smeha namreč daje prostor avtoriteti,

ta pa podpihuje vero v učni načrt in zveličavno shemo

po zgledu izročila, v katerem si bil vzgojen.

 

Po drugi strani preglasen krohot ne pripelje prav daleč,

kot manična vrtavka se motoviliš v vse smeri neba

in nemočno opazuješ, kako se misli razblinjajo

in že vsaka reklama te navdaja z upanjem,

da je svet peskovnik, igrače pa od vseh, čeprav

ne poznajo pravil igre.

 

Levodesno od tebe, ki ti je mavrica v uteho,

so spodletele prerokbe o roku trajanja prevrtanega planeta,

ti pa si z otožno nujnostjo izbrišeš nasmešek,

da bi se ne razlezel preveč krohotaje ali pisano

čez glasovalni listič o družinski zakonodaji,

ker je norčevanje iz pravic in pravičnikov

pač družbeno nesprejemljivo

in je bolje biti nevezan na rezultat.

 

Brezbrižno prepogneš tisti svoj klavrni "Da"

in pohlevno pokimaš izobraževalnemu sistemu

izpred stoletja, ki so ga pisali cerkvenjaki.

 

Nadeneš si nevtralno šobo, ki ne izdaja mavričnega loka,

nato pa greš v vrtec po korektno spočetega otroka in

obujaš spomine na mladostne eksperimente

s sosedom, ko sta vadila francoski poljub.

 

Vsakdo ima za seboj neke vrste puberteto,

to zdaj ni več relevantno vprašanje,

gre le zato, da smo odrasli in se nas mavrica ne tiče več,

 dobrodošli v svet dežnih kapelj in konformizma,

pomisliš, preden te doma pričaka žena s kosilom,

medtem ko si ti poravnal svoj dolg do sosedovega

začetniškega poljuba.

 

yoyoba

Komentiranje je zaprto!

yoyoba
Napisal/a: yoyoba

Pesmi

  • 03. 03. 2012 ob 16:06
  • Prebrano 662 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 184.36
  • Število ocen: 5

Zastavica