Namesto križa nosim spomin,
namesto pokore leta pred mano.
Strahopetno ne priznam, da usiham.
Egoistično bi sam rad polizal
zadnje kaplje spoznanja
s plesnivega lastnega bivanja.
Razblinil se bom kot milni mehurček,
lepega dne, brez bolečin,
pomirjeno samozadosten,
na pragu zadnje faze minevanja.
Presenečen nad skrivnostjo
nikoli končanih poti.
...pomlad, ti pa tak pesimist:))
lp
ac
Realist ni pesimist ... mi pa nič ne manjka, kvečjemu kak vzpon na Radojč, pa tudi to bo v kratkem. Aco, uživaj, drugače si boš sam kriv. LP P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!