besede te
zbadajo ostreje kot igle
stihi režejo skeleče rane kot nabrušeni skalpeli
pogled razcefra živo tkivo spomina
s kirurško natančnostjo cepi vlakna srca
z zadnjimi močmi izbereš najljubšo barvo svoje bolečine
onesnažen si , nečist
sočustvuješ z njimi
za tem dežjem ne bo nikoli posijalo sonce
nikoli več