Pozdravljen ius,

Vidim da ti rima "solidno teče", da jo imaš rad. Ker sem tudi sam ljubitelj rime i "strogega verza", sodim, da bi ti vsako svojo pesem lahko izpopolnil. Gre za to, da so rimovane pesmi dosti boljše (bolj "tečejo"), če ima vsak verz enako število zlogov. Ni teško, in ti bi to zmogel.

S spoštovanjem,

Maki

Odlično Ius. Pri tvoji poeziji me pritegne iskrenost in pozitivna energija, ki jo izžarevaš, osebnostno zrelost in izkušnjo, kar mnogokrat ne začutim pri mnogih članih portala in kot drugo si ne izposojaš besed in ne posnemaš na silo drugih pesnikov. Kot da bi jih sestavljali iz večih pesnikov in vzdušij, ki niso njihove ampak bolj "izposojene". Ker je vsak človek individum ima svoje karakterne značilnosti, ki gradi njegov svet in poglede, se pravi svetovni nazor. Pesem ti tudi lepo teče. Mnogokrat pesmi uničijo pri mnogih nasilno vnešene metafore, ki se izgubijo v nepravilnem ritmu in delujejo odsekano. To pa ni poezija, ampak izseki iz časopisa. S tem pa se ne da narediti pesem ker ji manjka tisto kar dela poezijo, to pa je vnašanje lastnega čustvenega sveta. Čustveni svet pa moraš graditi leta in leta in si ga izoblikovati v lastno tkivo. To se pravi, moraš biti moralen in pošten do sebe kot pisec. To se pravi tudi svoje besedišče, ki tvoj svet gradi. To je pomembnejše od inovativnih metafor, ki so kot same hitropokvarljiva roba. To je tudi bistvo dobre poezije.

Samo moje skromno mnenje.

Lp, DUSANN

Imam rajši rime. Saj približno se držim enakega števila zlogov v verzu. No neka odstopanja se sicer tolerirajo. Seveda bi lahko bile te korekture, pa vendar bi utegnilo prinesti drugačen izraz, kot je, pa potem pustim malenkostna odsopanja.

Lep pozdrav.  Ius

Pozdravljen Dušan;

Res jaz na silo ne spreminjam pisanja in pišem, kot mi ustreza, a ne dvomim, da bi lahko pisal tudi v prostem verzu in lahko bi vnašal metafore, pa vendar ne vidim pravega smisla v izrazu oz. v tem, kar želim povedat. Ne, besed si pa jaz ne sposojam od drugih. Tudi vedno se ne pripravim pisat, ampak le, ko je za to tak čas. V pesmih mora biti "duša" pisca. Kar tako pisat zaradi pisanja samega, se mi zdi nesmiselno. Seveda so čustva v pesmih.
Hvala Dušan.

Lep pozdrav.  Ius

Ni zakaj Ius.Se strinjam s teboj. Pesnik, ki nima duše niti ni pesnik ampak rokohitrec, blefer. Sem rabil kar nekaj časa in ugotovil zakaj ne uporabljaš nekih radikalnih metafor, niti se ne bi skladalo s tvojo poezijo in karakternostjo pesmi. Ko bereš recimor Petrarkine sonete je duša še vedno ujeta, zato je klasik. Recimo v glasbi. Vsi klasicistični skladatelji so mislili, da so originalni in blazno inovativni. Če danes gledaš so v nekakšni več ali manj "enotni šabloni". Več ali manj so vsi bili vsi virtuozi, a vendar izstopa "duša" Haydna, Mozarta, Diabelija in navsezadnje Salierija, ki so ga po krivici muzikologi zapostavljali na račun Mozarta. Redki so dobri kritiki v umetnostni zgodovini, še manj pa pedagogi, ker imajo redki ta čut, ki je več ali manj prirojen. Tega sama šola ne da. Pedagog pa ne sme biti egoist in zavistneš ker je potem destruktiven do svojih učencev in jih zabija. Takšen ni kompetenten, da realno ocenjuje svojega učenca.

Lp. DUSANN

Veš Dušan, jaz se potrudim in pozorno preberem pesmi v knjigah, ki si jih sposodim, pa tudi na portalih. Velikokrat opažam na silo privlečene metafore in celo nek isti način pri večih piscih. Sam v tem ne vidim nobenega smisla. Ne pišem hiperaktivno, niti mi to ni za preživetje. Sploh ni dolgo tega, od kar kaj objavim, saj prej tega nisem počel. Pa vendar se rad česa naučim in tudi upoštevam nasvete za izboljšanje.
Nek trend je danes, da bi moralo biti vse drugačno, ker sicer, naj ne bi bilo "in", kot pravijo mladinci. Mrtve črke na papirju se nikoli ne dotaknejo duše.

Lp  Ius

Nimam kaj dodati. Vidim, da štekaš stvari.

Lp, DUSANN