ležerne medeninaste besede
polegajo v zadušljiv mrak
srkajo me pod bele rjuhe
ki lebdijo nad žametnimi zofami
tam odložena dva portreta
v oljnato trajnost spomina
kako ležerne so bile
odhajajoče stopinje
bledijo kjer bil je
od dveh prag
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lilija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!