Danes je dan

za kavo, klepet

s tistimi ljudmi, ki podpirajo

duše moje zlat skelet.

Le s pogledi, gubami od smeha

zaradi grešnih vicev,

glasnega heheta.

Me dvignejo,

da plavam v vonju

iskrenosti, sodelovanja,

med igračami,

brez želja dokazovanja.

Smo si enaki,

drug drugemu botri,

ne glede koliko sveč

je na naši torti.

In delovni dan ni več sivina,

postane kot mavrica,

ki riše jo,

vsak dan sproti,

moja vrtčevska družina.

Evelina