piš
znotraj se drobim v prah
in vsak izdih
me raznaša v jate škrjancev
sence kril me rišejo v opoldanski pesek
klici horizonta me prebujajo v zavest
nomada
prepoznam se v šepetu sipin
in v migetanju utrujene vročine
ki je zavita v tkanino vodne pare
legla
na tišino tal
kakor zrak v stebriščih stoletnega iskanja
se čutim
le ko se premikam
Odlično, Matjaž, le ... "jate ptic". Ptica je nevarna reč v poeziji, mislim, da je za to kriv Dane Zajc. :)) Zelo pogost (prepogost!) simbol oz. podoba, ki ji "nečastno" družbo delajo mavrica, metulj, marcipan, jagode, tolmuni, biseri in še kaj. :)
Bi razmislil?
so škrjanci v redu ali imajo isti problem :) ?
Naj samo dodam, nedolgo od tega sem brala dva haikuja s skoraj isto vsebino. Prvi avtor je uporabil ptice, drugi sinice in "vsaj meni" je veliko bolje deloval "sinični" haiku. Čeprav moram priznati, oba sta bila dobra.
Matjaž, tvoja pesem mi je zelo všeč, je tisto, kar najraje berem:)
Lp, Lea
Hvala Lea, škrjanci so tudi fajn :)
katera dva haikuja pa si imela v mislih?
Poslano:
08. 03. 2012 ob 10:20
Spremenjeno:
08. 03. 2012 ob 10:20
Seveda škrjanci, so prav fanj.:))
Haikuja pa nista s pesem.si, brala sem ju v reviji Letni časi (zelo dobra revija, ki žal ne izhaja več).:(
Lp, Lea
Lepo, da si spet napolnil kozarec:)). Muza bi rekla čašo:).
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 08. 03. 2012 ob 03:21
- Prebrano 1175 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 886.13
- Število ocen: 23