...
včeraj
malo kasneje
vendar
še vedno zjutraj
njen beli plašč
je zajemal
belo pokrajino
in ptičje letenje
brez besede
občudoval sem jo
z ukradenim srcem
z vso lepoto
odprto za dušo
širokega neba
pogreznjen
do kolen
sem dejal
ljubim te
in spraševal
če ti je všeč veter
tisti dih
minljive kretnje
ki ima
v temnih trenutkih
vedno bele dlani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ivan z
- 27. 02. 2012 ob 09:29
- Prebrano 786 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 310.29
- Število ocen: 9
