S poljubom me ogrej,
v roko svojo vzemi mojo,
da lažje bom zaspala.
To so sanje, ki
predolgih zim nešteto sanjala sem jih….
Božala sem roko,
ki name polagala je le udarce,
besede moje zmeraj so lepo zvenele,
ko name tvoje so kričale.
Hranim ti usta s svežim kruhom,
ko vame mečeš vse, kar pride ti pod roko.
Beseda "oprosti" kot fraza mi zveni…
Na travniku prostranem premišljujem,
Zakaj le trave so edine, ki me bodo še objele..
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!