Če pesem je en blaten delček veka,

če  v smrti je opora, klin spoznanja,

če je ljubezni skrušek, če naznanja

končávanja zapredke in če seka

predele, ki izgubljajo se v noči

in pada v mir, ki s kaosom se križa,

če je resnica ali bedna viža,

če žalostí ob lunini pomoči,

potem je nočem in ni  zgodba zame.

Opomnik je, ki  se po ledu plazi;

sledi mi, kaže z mrzlim krempljem name,

na bel spev čaka v marmornati vazi,

ki, težka, vonja se prsti navzame -

na vsak moj verz kot giljotinar pazi.

*iz zbirke soneti

Lidija Brezavšček - kočijaž