Način, ko prisluhnem sebi
Tvoje oči me objemajo
kot bela cesta,
ki se vije mimo sadovnjakov.
Moji gozdovi rastejo
skozi temno noč.
Stapljam se s peščeno
prerijo, ki jo polagaš
pod moje telo.
Bohotim se in padam,
se vzpenjam, brstim.
Tvoje besede me ljubijo,
kot da sem večna
in ti, sam bog.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sara shiney
- 26. 02. 2012 ob 20:17
- Prebrano 698 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 264.62
- Število ocen: 9
