Čriček tam nekje prepeva

in čuk se mu pridruži.

In potem ... tišina.

Včasih veter se zazeče

v veje veličastnih topolov

in spet ... tišina.

Kakor odmev samotnih korakov

sliši se lajež psa.

Koraki so bližji

a sanje še daleč.

Glasba prinaša spomine,

lepe spomine tudi tvojih sanj.

In potem ... ihtenje.

Potne roke dvigajo se v temo

in omahne glava,

pada v bolečino.

Kakor odmev samotnih korakov

je bitje njenega srca.

Koraki so daleč,

a sanje vse bliže.

Pada in leže v mehkobo samotnih trav.

Evelina