Poeta muza očara,

prikaže dan na dan,

mu svet nadzemski.

In to naj bo proemij sodobnih dni.

O, moj muzelj, ti

ko vedel bi, kako

že leta mi srce gori,

kako noč na noč,

oči premlevam tvojih lesk.

In upam, da ta tlesk srca

budi še tvoj spomin

na vrveči mimohod dnin,

ki sužnji vsa bitja dna.

In upam, da v vrtincu duš

iskrečih, spomin na naju

naju oba budi, zaspi,

ter ohranja med živimi ljudmi.

mojca nad