Ne, ni tisti plemeniti kmet,
ki goji in pobira le sadove svojih bilk,
se hvaležno ozira v nebo in
se ljubeče
priklanja k zemlji.
Njegov plod ima srce in oči
in
čeprav slastno teknejo sadovi
njegovega klanja, se jim zdaj zdi
da vonj pujsov zaudarja, smrdi.
Kmet se ne strinja češ da njegovi hranilniki
polni cekinov že ne smrdijo tako zelo,
ko pa šalami vsem omamno dišijo,
na žaru vrteči pa tako slastno vsi sline cedijo.
Adijo ves smrad in okoljske skrbi takrat.
Ne eden, več sto, tisoči parov oči,
dobro vidi in ve kaj se godi.
Samo da se dobro živi!
Živi?
Če pujsa bi vprašali, kmeta in mene:
Za pravico in mir borimo se vsi!
Plemenito zdaj spet na zemlji živimo!
Za srčno toplino!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mindus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!