Lep pozdrav, Evelina. V tem Trkanju prepoznam čudovito pesem, ki pa zatradi rahlo  nedodelanega izraza ne zasije!. Malo sem jo poskusila preoblikovati, ob tem obdržati čisto vse tvoje besede in jo spraviti v skladenjsko pretočnejšo pripoved.  Kaj meniš?

Pridi,

z mislimi nežno

pripleši k meni,

kot  senca na steni.

Objemi moje besede

in jih vrzi v veter,

da jih boš nekoč,

ko boš trkal,

spet našel

za spomini,

za dotiki,

skritimi globoko v deblu.

Kot detel v gozdu.

Da boš lahko iz korenin potegnil

davno zakopane sokove

in z njimi zacelil vse rane.

Pa še nekaj bi o "celjenju ran". To je namreč hud kliše, teh se pa poskušamo izogibati. Bi morda poskusila najti ustrezno, originalno sopomenko?

  Lp, lidija

Pozdravljena, Lidija. Vesela sem, da si se spet oglasila.

Pri tvojih predlogih mi je še posebno všeč začetek. Pri spominih in dotikih pa jaz nisem mislila zadaj za spomini in dotiki, kot sem razbrala v tvojem primeru, ampak sem mislila željo po spominih in dotikih, če me razumeš.

Konec je pa tudi meni zelo klišejski in iščem druge besede, zaenkrat brezuspešno :)

Kako se ti zdi zdaj:

Pridi,

z mislimi nežno

pripleši k meni,

kot senca na steni.

Objemi moje besede

in jih vrzi v veter,

da jih boš nekoč,

ko boš trkal

za spomini, za dotiki,

skritimi globoko v deblu,

spet našel.

Kot v gozdu detel. (ne vem zakaj, mi je ta vrstni red bolj všeč)

Da boš iz korenin potegnil

davno zakopane sokove

in z njimi (premazal?) moje rane.

Hvala! LP

ne, ne rane!

... kaj pa:

prevlekel ureznine

?

 :)
 

... Da boš iz korenin potegnil

davno zakopane sokove

in z njimi prevlekel odrgnine.

Ureznine so mi prehude :)

lp

odlično :)))
 

Boš zdaj vnesla popravke v objavo?

  Lp, lidija

Lepo! In to je to:)))

lp, ajda

Se strinjam:) Lepo:)

Lp, Lea

Aja, verjetno je škratonja: vdeblu?

lp, ajda