
Je kdo srečal objem moje mame,
tolažbo njenega naročja?
Poznam objem strahu in žalost.
Je kdo srečal varnost mojega očeta,
pokončno držo, stalnost njegovega koraka?
Poznam spotikanja in padce.
Je kdo srečal brezskrbne dni mojega otroštva?
Slišal radostni smeh?
Je kdo videl sledi tega brezmejnega bogastva?
Ponujam mu nagrado!
Vse se je nekje izgubilo,
nikoli do mene prišlo,
nikjer sledi pustilo.
Nekoliko puta sam pročitala, ne mogu se maknuti od ove pesme..Lp, zt
Da li je neko ispunio bezbrižnim
dane mog detinjstva?
Čuo radosni smeh?
Lepo!
LP, OP
In potem greš na psihoterapijo
, vase in odpustiš! O tem v pesmi URA.
Ovo sto ste Evelina napisali u pjesmi, nije tematski vec svijest zivota, svijest jednog "malog" covjeka u svemu...ne, ne mora da se poludi od toga, po meni. Naprotiv, pravi je put da sebe oplemenjujemo. Ne da zmirimo. (mnogi jedva prihvataju sebe pred sobom, samo sebe u sebi, kamoli sebe u svemu i sve druge oko sebe, jednako vrijedne u nama i sve to jos kroz prizmu vremena, a u jednom trenu, kao u Vasoj pjesmi. To su prave vrijednosti ljudskosti: umijeti i zeljeti vidjeti (imati hrabrosti)... Moj naklon
lp
vkm
vkm, ob vašem komentarju sem dobila solzne oči. Hvala! Hvala!
Budite mi dobro i lijep pozdrav Evelina, krasno pisete. I Vasa pjesma u srce onako izravno ide, znate, jako i snazno, kakvi Vi ustvari i jeste:)
nlp
vkm, to pa je kompliment. HVALA!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!