
Jaz sem pesek, ki ne pozna sipin.
Streha, ki ni videla dežja.
Živa meja med skalo in morjem.
Jaz jem le koreninice sobnih rastlin.
Sem slika v kleti anonimne nune.
Oblak, ki mu je odrevenelo nebo.
Nadstruktura univerzuma v molekuli gnoja.
Jaz sem pesem, ki se ne mara prebrati.
Jaz sem človek, ki ne razume ljudi.
Spoštovani Klopčar :Zanimiv pesem, skovanka različnih misli v eno obleko. Dobro zveni....
prognoziram podčrtanku
Hvala za komentar ;) Vse pesmi so skovanke različnih misli, ki so že prisotne v bralcu, da bi nekaj novega povedale ali pa vsaj na nov način.
Všeč mi je to portalovsko druženje in zbadanje. Ena stara misel: zbodemo se, da se prepričamo, če smo (še) živi :)
Pozdrav, Klopčar
da, jedan starija ali meni jako draga definicija svrhe samoga pisanja kaže da pisac treba čitatelja iznenaditi poznatim..i meni je všeč i preko glave to portalovsko druženje in zbadanje :)))(šala)...mene je ta stara misel podsjetila na jednu staru himnu(šala)..
i sad nešto napokon ozbiljno: pozdrav i poštovanje
pozdrav, še smo živi :)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Y
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!