Danes je dan –
eden tistih,
kakršnih ne maram...
Danes je dan, ki bi ga najraje
prespala
pozabila
zradirala iz spomina za vedno,
ker po žilah teče žalost, žalost in samo –
žalost.
Žalostna, obupana žalost...

Danes je dan,
ko je vse narobe in nič ni prav
(še ura na steni je prenehala tiktakat);
dan, ko se kregam s svetom in s samo seboj...
Le misli,
težke kot veliki kokosovi orehi
trkajo na glavo
in zahtevajo odgovor
o smislu,
...................
o smislu...

Ja. Danes se smilim sama sebi.
(v vsem razkošju usmiljenja...)

Mojca Žugman