
tokrat te moledujem
preden pršeči lampijoni zvečer povsem omahnejo
se pregani v goro
in jim nastavi razbeljeno kretnjo
spotegnjeno kakor migotavo življenje
ki se skrije med drevje
kadar se svetloba ob poznih popoldnevih krvavo razpne
z jezikom zadnje bleščave mi namešaj kozarec napoja
da ga spijem čez sredonočja
ter postanem kakor prva žerjavica
razcvetel
takrat
ko boš ti le še mrak
Te misli bi še posebaj izpostavila:
preden pršeči lampijoni zvečer povsem omahnejo
se pregani v goro
in jim nastavi razbeljeno kretnjo
lepo, res, pa ne samo to, pesem, rekla bom, kot prava žerjavica.
lp, ajda
Hvala za lep komentar.
Zelo me veseli, da se ti zdi kakor žerjavica :)
Pesem (v takšni obliki) se je resnično porodila na večer, potem ko sem jo tako dolgo (brezuspešno) lovil, da bi jo zapisal.
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!