Gorski izvir
Moje srce je reka.
Je sotočje in hkrati izliv.
Včasih čista voda skozi vene
napolni prekate in predvore
in telo oživi.
Kot bi srce preskakovalo brzice...
Ko pa ga preplavi motna voda,
je srce obteženo,
prenasičeno z smetmi.
Brzice postanejo ovira, zadnja usodna kaplja strupa.
Nenehno srce bistri temno vodo,
čaka na žuboreči gorski izvir.
Ne bo pozabilo kakšna je razlika med
vonjem smradu in svežega zelenja.
Kako oči rade vidijo očarljivo prozornost
namesto kalne sivine.
Ve le, da če gorski izvir presahne,
se bo moralo samo naučiti očistiti kalno vodo
ali pač preprosto živeti z njo, v njej...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Snowflake.*
- 13. 02. 2012 ob 13:09
- Prebrano 665 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 205.5
- Število ocen: 6
